September 15, 2021

Slovenske delnice: katere so podcenjene in kako bo z dividendami

Marja Milič
Z delnicami slovenskih bluechipov so vlagatelji letos ustvarili dvomestne donosnosti, ki sežejo vse od 16 do preko 50 odstotkov. Ljubljanska borza pa se je znašla tudi na seznamu najbolj donosnih borz na svetu. Toda, kljub lepim donosnostmi, ni pretiranega zanimanja med vlagatelji. Preverili smo, kaj se dogaja na trgu, kako so poslovali slovenski bluechipi, s katerimi delnicami bi lahko v prihajajočih letih ustvarili lepe zaslužke, katere bodo prinesle lepe dividende?

Če vzamemo 92 osrednjih indeksov, ki jih spremlja največji ponudnik finančnih podatkov Bloomberg je slovenski SBITOP na 7. mestu z 39-odstotno letošnjo rastjo vrednosti. Brez dividend, pa bi bila ta donosnost 33-odstoten. Na seznamu letos najbolj donosnih borz na svetu je mongolska (129 %), zambijska (68%), abudabiska (Združeni arabski emirati - 64%), libanonska (63%), ganska (49%), estonska (49%).

Če pogledamo izven teh eksotičnih borznih trgov na bolj razvite trge, je recimo ameriški S & P 500 letos ustvaril 26 odstotni celotni donos, indeks MSCI World, ki vključuje razvite trge, pa skoraj 22-odstotnega.

Kot zanimivost dodajmo, da je bila povprečna letna donosnost v zadnjih petih letih tako s slovenskim SBITOP kot ameriškim S & P 500, dobrih 16 odstotkov (v EUR).  Na 10 let pa gre ta razlika v prid ameriškim delnicam, ki so ustvarile dobri 18 odstotkov, slovenske pa dobrih 11 odstotkov. Še enkrat, gre za donosnosti vključujoč dividende in preračun je narejen v evrih. primerjava indeksov Donosnosti omenjenih indeksov so preračunane v evrih, podatke pa smo zajeli na zadnji avgustovski dan, donosnosti pa tudi vključujejo dividende.  

Lovci za visokimi donosnostmi imajo tarčo praktično pred domačim pragom. Toda, Ljubljanska borza ne vleče množic. V povprečju je na dan opravljenih od milijon do dva milijona evrov prometa.

V podcastu Money-How smo z analitikom Matejem Šimnicem iz Capital Genetics in izkušenim malim vlagateljem Boštjanom Mencingerjem iskali priložnosti za male vlagatelje ter opozarjali pred tveganji vlaganjana tako nišnem trgu, kot je slovenski.

Najbolj ugodno vrednotena delnica je....

Med 10 slovenskimi bluechipi, ki so vključene v indeks SBITOP, je letos najbolj na vrednosti pridobila delnica Sava RE, kar 56 odstotkov, sledi NLB z 52 odstotki, Luka Koper (41%), Cinkarna Celje (40%), Petrol (38%), Telekom Slovenije (31%) in Zavarovalnica Triglav (16%). In katere delnice so ta hip ugodno vrednotene in potencialno zanimive na dolgi rok?   

»Odvisno, kako gledamo na ta vrednotenja. Denimo pri Telekomu Slovenije vidimo, da je v primerjavi s primerljivimi podjetji, poceni, ampak težava je zelo nizka profitabilnost, tožbe in tako naprej. Če bi se v prihodnje te zadeve uredile, je Telekom Slovenije zanimiva naložba, vendar pri Telekomu, je vedno ČE. Po drugi strani je pa Sava RE precej donosa že ustvarila. Donosnost na kaptal je zelo visoka že kar nekaj let in upravičuje vrednotenja okrog knjigovodske cene, mogoče celo več. Posledično, če se zgodba z Vito in z NLB (prodaja NLB Skladov, op.a.) razvije v pravi smeri, je to še vedno ena takšnih zgodb, ki bi lahko bila zanimiva za vlagatelje,« meni analitik Matej Šimnic.

Strinja se tudi Boštjan Mencinger, ki na leto opravi okrog 100 transakcij na ljubljanski borzi. »Pri Telekomu pričakujemo, da bo družba dolgoročno izplačevala štiri evre bruto dividende na leto, kar je približno sedem odstotkov bruto donosa na leto. Je pa to državno podjetje, ki je slabo upravljano in so verjetno v ospredju drugi interesi. Tudi Pozavarovalnica Sava je ena boljših naložb. Dolgo časa je bila delnica podcenjena. Nekaj je sicer nadoknadila, je pa še vedno cenejša od Zavarovalnice Triglav. Ne smemo pozabiti, da imajo še 10 odstotkov lastnih delnic, ki jih lahko kadarkoli umaknejo in bi se posledično tržna kapitalizacija zmanjšala za 10 odstotkov.

Ena bolj ugodno vrednotenih ta hip je tudi Cinkarna Celje. Pričakujem, da bo dividenda naslednje leto približno takšna, kot je bila letos – 21 evrov bruto na delnico (8,5 odstotka na leto) glede na letošnje rezultate. S polletnim poslovanjem so praktično pokrili celotno izplačilo dividende. Denarna sredstva na računu znašajo še 31 milijonov evrov, tržna kapitalizacija pa je 200 milijonov evrov. Tudi glede na celotno vrednost podjetja, ki vključuje tržno vednost delnic in finančnega dolga podjetja, je po mojih projekcijah glede na letošnje poslovanje okrog 4, kar je izjemno ugodno. Primerljiva podjetja na razvitih trgih so vsaj dva do trikrat dražja.

Zanimiva je tudi delnica Uniorja, čeprav je podjetje visoko zadolženo, pa precej izboljšujejo poslovanje. Če bi se jim uspelo znebiti turističnega dela Unitur, bi lahko bila to zgodba o uspehu,« opisuje Mencinger. Kot mali vlagatelj na ljubljanski borzi, kjer je v prvi kotaciji le 10 delnic, pa išče priložnosti za zaslužek tudi v manjših podjetjih izven prve kotacije. Ob tem opozarja, da je v tem primeru tveganje večje. Kot zanimivo izpostavlja tudi delnico tovarno akumulatorskih baterij TAB, ki je prav tako na prostem trgu in je tako kot Unior, trenutno ugodno vrednotena.  

Pričakovanja glede dividend v letu 2022

Slovenski bluechipi praviloma izplačujejo tudi lepe dividende. Visoka dividenda politika je predvsem značilna za podjetja v bolj zrelih panogah ter za podjetja z omejeno možnostjo rasti. Najbolj dividendno donosna je bila letos Cinkarna Celje. Za lansko leto so izplačali 21 evrov bruto dividende, dividenda donosnost pri trenutnem tečaju, ki je 248 evra delnica, pa je 8,5 odstotna. Povprečna dividenda donosnost slovenski bluechipov je okrog 5 odstotkov. Omenimo še, da od lanskega leta Ljubljanska borza izračunava poleg indeks SBITOP tudi indeks SBITOP TR (Total Return), ki vključuje tudi dividende.

Kakšna so pričakovanja glede dividend v letu 2021 in ali lahko covid-19 vpliva na izplačila, tako kot za leto 2019, ko finančne družbe dividend niso izplačevale?

»Mislim, da je možno, da bo delta različica covida-19, lahko vplivala na nekatera izplačilča. Še posebej pa menim, da bodo podjetja želela, da ostanejo dividende vsaj na ravni letošnjih oziroma da se malo povečujejo glede na predhodne leto. To denimo ni težava za Krko, Petrol, Telekom Slovenije… ko pa pridemo do bolj cikličnih panog, kot so NLB, obe zavarovalnici, tudi Cinkarna Celje, se lahko pojavi v naslednjem letu previdnost, mogoče nižje izplačilo," pravi Šimnic. "Na samo vrednotenje pa ne vpliva samo to, kakšen delež dobička izplačaš, pač pa tudi to s koliko kapitala ustvarjaš dobiček. Donosnost kapitala je izjemno pomembna za vrednotenje,« še dodaja Šimnic.

»Dividende se bodo, vsaj pri teh, ki so dosedaj imele prepoved ali omejitve, kot so obe zavarovanici in NLB, dividende povečale. V letošnjem letu, razen pri NLB, dodatnih dividend ne pričakujem. Zavarovalnica Triglav je ena najbolj stabilnih, kar se tiče izplačevanja dividend, in sicer s 7-odstotnim dividendnim donosom pri 2,5 evrih burto dividende. Pri Cinkarni Celje, dokler bo gradbeništvo oziroma poslovanje cinkarne tako dobro, lahko pričakujemo podobno ali malce nižjo dividendo kot je bila letos. Pri Krki in Petrolu pričakujem okoli 5- odstotni dividendi donos, pri Telekomu Slovenije pa okrog sedem na zdajšno ceno. Verjamem, da bodo izplačila v prihodnje še večja, če nas seveda ne preseneti covid-19.«  

 

Minimalni zneski za vlaganje na borzo

Delnice slovenskih podjetij lahko kupujemo preko šestih borznoposredniških družb – največji je BKS; Ilirka BPH, NLB, SKB, NKBM ter preko hrvaške družbe Intercapital. Trgovanje preko domačih brokerjev je dražje od trgovanja preko tujih, digitalnih, nizkocenovnih brokerjev. Slišimo pa, da se lahko večji investitorji ali tisti, ki pogosteje trgujejo, izpogajajo tudi boljše pogoje poslovanja. Vsak strošek znižuje donosnost naših naložb, zato je temu potrebno nameniti pozornost.

Koliko je torej minimalen smiseln znesek za nakup slovenskih delnic? »To je relativno. Včasih so bile te provizije res visoke, zdaj so nižje, še vedno pa niso poceni tako kot pri brokerjih v tujini. Minimalni znesek za investiranje na ljubljansko borzo je 1.000 evrov, vendar že to je mejno,« meni Boštjan Mencinger, ki velja za pozavalaca domače borze in ima več kot 20 let izkušenj trgovanja. 

Zanimivost: NLB prek Londona, Krko prek Varšave

Delnice NLB kotirajo na ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (GDR – global depositry receit) pa lahko kupimo tudi preko londonske borze (in posledično tudi ugodnejšega diskontnega brokerja).  GDR je prenosljiv vrednosti papir, ki ga izda banka – v primeru NLB je to ameriška banka Bank of New York Mellon. Ta služi kot nadomestni finančni instrument za delnice NLB, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico. GDR lahko tudi zamenjamo za delnice.

Razlika v borznoposredniški proviziji je precejšnja. Primer: Če kupimo GDR v vrednosti 1.000 evrov prek tujega brokerja, plačamo tri evre za nakup, če kupimo pred domačega brokerja delnice NLB v vrednosti 1000 evrov, pa 23 evrov. To je 7-krat več kot bi prek Londonske borze. Dividende se v obeh primerih izplačujejo, res pa je, da je veriga izplačila pri GDR daljša in posledično lahko pride do zamika pri izplačilu.

Vrednost prometa na londonski borzi, kjer investirajo praviloma večji investitorji, je 36,7 milijona, prek ljubljanske borze pa 30,7 milijona evrov.

Tudi delnico Krke kotirajo tako na Ljubljanski borzi kot Varšavski.  Toda, na varšavski je bistveno manj prometa z to delnico (slabe 4 milijone), kot na ljubljanski (preko 100 milijonov). Poleg tega je trgovanje na varšavski borzi v poljskih zlotih. Nakup lahko opravimo preko nizkocenovnega brokerja, kjer je provizija za recimo 1.000 evrov vrednih delnic Krke dobre 3 evre (15 zlotov), prek brokerja doma, pa bi za 1.000 evrov vrednih delnice Krke, plačali 24 evrov.  

 

Kakšna so tveganja pri investiranja na nišne trge, kot je slovenski?
  1. Zasledovati je potrebno strategijo razpršenosti. V prvem koraku je zato pomembna izbira naložb, poznavanje podjetij in njihovo poslovanje.
  2. Likvidnost na ljubljanski borzi je nizka, še zlasti v obdobju panike. Smiselno se je zato držati bolj likvidnih naložb.
  3. Zavedati se je treba tveganj. Vedno lahko pride do kakšne afere, težave, večjih odpisov v podjetjih … tudi v slovenskem okolju, kjer ima vsak posameznik občutek, da vse pozna, previdnost ni odveč.
  4. Investirajte v podcenjen delnice.
  5. Pomembno je tudi časovno razpršiti investiranje. Minimalen sprejemljiv znesek, glede na visoko stroške trgovanje, na ljubljanski borzi je 1.000 evrov.
  6. Spremljajte dogajanje na zahodu. Ljubljanska borza namreč sledi dogajanju na razvitih trgih, še zlasti ZDA.
  7. Ne navežite se preveč na domačo borzo. Preverite tudi tuje delnice.
  8. Postavite si strategijo, kako omejiti izgube oziroma kako izstopiti iz naložb, če se zgodi negativen cikel.
  9. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje.
 

 

Preberite še

Ostale članke

March 22, 2022

test

test

March 22, 2022

TEST-NENAD

March 22, 2022

test nenad 2

January 10, 2022

Kdaj so dividende neobdavčene?

Ksenija ni povsem prepričana, ali so pri skladu, ki kotira na borzi (ETF) in reinvestira dividende, te res neobdavčene. Preverili smo na finanč...

January 10, 2022

(svetovalnica) Kako lahko starši upravljajo s premoženjem mladoletnega otroka?

Marsikateri starš je prepričan, da ima pri upravljanju premoženja mladoletnega otroka zvezane roke in da je za vsak premik naložb treba ...

November 20, 2021

Najbolj pogumni smo, ko padajo rekordi na borzi. To dokazujejo tudi prilivi v vzajemne sklade!

Prilivi v vzajemne sklade so eksplodirali. Se ponavlja leto 2007?

November 11, 2021

Ne sprašujete, katero delnico/naložbo se splača kupiti, pač pa...

Vsi, ki delamo v finančni industriji ali pa zgolj aktivno vlagamo na finančnih trgih, smo zelo pogosto deležni vprašanja »...

November 03, 2021

Moram res prijaviti davkariji vsak nakup delnice ali sklada?

Med malimi vlagatelji je pred tednom ali dvema završalo, saj je zaokrožila novica, da je potrebno fizičnim osebam davkariji prijaviti vsak ...

September 16, 2021

(seznam) Sem začetnik. Katerega brokerja izbrati

Številni vlagatelji so še zlasti na začetku vlagateljske poti v dilemi, katero trgovalno platformo izbrati. Prečesali smo ponudbo najpogosteje izbranih tujih ...

September 13, 2021

Vodnik po davkih za male vlagatelje

Odgovarjamo na 8 najpogosteje zastavljenih vprašanj malih vlagateljev glede obdavčitve kapitalskih dobičkov od prodaje delnic, indeksnih skladov (ETF), dividend in kriptovalut.

September 13, 2021

Analiza delnic. Top 6 kazalnikov vrednotenja

Izpostavljamo 6 kazalnikov, ki jih najpogosteje uporabljajo mali vlagatelji pri ocenjevanju smiselnosti naložbe v delnice. Kaj nam povedo, in ali si lahko z njimi res ...

September 12, 2021

(monitoring) Kaj se ta hip dogaja na trgu nepremičnin?

V drugi polovici leta 2021 so se cene rabljenih stanovanj povzpele do novih rekordov. Trenutno je za povprečen rabljen kvadratni meter stanovanja v prestolnici potrebno ...

September 12, 2021

(TOP 6) Zakaj se cene stanovanj kljub koronakrizi še krepijo?

Poiskali smo top šest razlogov, zakaj cene stanovanj še kar naprej drvijo proti novim zgodovinskim rekordom.

September 06, 2021

Dilema: Na katere borzne kazalnike se zanesti pri naložbenih odločitvah

V zadnjem času se ob rekordih na borzi veliko govori in piše tudi o borznih kazalnikih. Toda, vprašanje je, kaj nam ...

August 17, 2021

(seznam) V katere ETF investirati?

Pripravili smo seznam skladov, ki kotirajo na borzi (ETF). Izpostavljamo top izbor ETF, ki sledijo glavnim naložbenim razredom in naložbenim nišam, ...

Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo spletno storitev, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o možnih nastavitvah piškotkov